Koliko je zaupanje pomembno v sami terapiji? Spoznal sem, da ima zaupanje veliko vlogo v sami terapiji. Ko sem se pogovarjal z Robom, mi je dejal, Alex, ko boš zaupal v sam proces in v klienta, bo klient točno to zaupanje prevzel od tebe in bo zato lažje in bolj suvereno šel skozi svoj problem. Sprva mi ni bilo jasno, kaj mi govori, a skozi čas in prakso sem ugotovil, da ima prav.

Vedno sem mislil, da mora klient zaupati meni, da bi terapija lahko delovala.

Tako danes namreč deluje večina terapevtov.

Res je, da mora biti prisotna klientova odprtost in pripravljenost do same terapije, vendar sem čez čas ugotovil, da ni potrebno, da klient zaupa meni, ampak, da moram jaz zaupati njemu in v njegov proces.

Da sem prišel do tega spoznanja, je bilo potrebno narediti ure in ure terapij in srečevanja z ljudmi.

Prišel sem tudi do momenta, da sem hotel že odnehati, a sem se nato izprašal in opazil, da je bil klientov uspeh moj uspeh in klientov neuspeh, moj neuspeh.

Booom sem rekel, to je to. To je glavni problem, zaradi česar sem neuspešen v terapevtskem delu. Kakšen nesmisel je to.

Ugotovil sem, da jaz v resnici ne zaupam sebi, in ker ne zaupam sebi, klient posledično prevzame moje nezaupanje in ne zaupa meni in samemu procesu. Ko je ta del pri meni odpadel, sem opazil, da se je zaupanje nekako razširilo v mojem se zavedanju in tako ni bilo potrebe ponovno imeti krone terapevta, ki je imel idejo, da more pomagati klientu.

Oh, kakšno olajšanje in resnična prisotnost v sami terapiji. Sedaj so me sama ušesa in resnično zanimanje, zakaj ima klient ta problem in jaz ne. Resnično sem začel poslušati ter opazovati in to je spremenilo kompleten pristop v sami terapiji. Klient je končno postal glavni akter! Začel sem videti stvari, ki jih prej nisem zaznaval, ker je bila vpletena kompletna moja agenda v sami terapiji. Sedaj je nastopila transparentnost in resnično zanimanje!

Vse več in več kot sem zaupal nezavednemu delu, da deluje skozi mene in imel zaupanje v sam proces ter klienta, vse več sem začel opažati, da je terapija postala hitrejša in bolj učinkovita.  

Aha, zdaj sem dojel, kaj mi je govoril moj mentor. Nekajkrat sem se moral zaleteti v zid, biti obupan ter razočaran, da bi dojel lekcijo in se tako premaknil naprej.

Sedaj vidim vse to nekoliko drugače. Vse to vidim bolj svobodno in z večjim zaupanjem v celoten proces od momenta, ko se klient prijavi na terapijo, do dneva, ko zapusti moj prostor.

Zaupati sebi, je enako kot zaupati klientu in  zaupati klientu, je enako kot zaupati sebi. Zato zdaj ne opazim nobene razlike med mano in klientom. Ideja o ločenosti se je razblinila in nastopilo je spoznanje, da smo vsi enost in to je vredno samega zaupanja.

Edino kar ostane je vedenje, da sva jaz in klient eno!